Objave

Prikaz objav z oznako Nepremičninski trg

Nakup nepremičnine na javni dražbi

Nepremičninski trg je v letošnjem letu spet zaživel. Stanovanja in hiše so se vrnili med zaželene nakupe, pa naj bo to za lastno bivanje ali za oddajanje v najem. Vedno bolj priljubljeno postaja tudi kratkotrajno oddajanje stanovanj turistom, kar je posledica bliskovitega razvoja aplikacije Airbnb. Največja evforija v povezavi z nepremičninskim trgom pa je trenutno na javnih dražbah. Če so bile v preteklosti domena nekaj posameznikov, ki so se s tem ukvarjali bolj ali manj profesionalno, je to zdaj preraslo skorajda v nacionalni šport. Udeležba na nekaj dražbah je celo presegla zmogljivost dvoran, v katerih se je vse skupaj dogajalo. Marsikdo se je pri tem verjetno vprašal, zakaj tak naval na dražbe, od kod ljudem denar za tovrstne nakupe in kako se zadeve sploh lotiti.  Preden se lotimo iskanja odgovorov, si poglejmo, kaj nepremičninska dražba sploh pomeni. Ob tem povejmo, da je pod dražbo mišljeno tudi javno zbiranje ponudb, razliko med obema postopkoma pa bomo pojasnili v ...

O nepremičninskem trgu iz prve roke

Če je bilo v preteklih letih veliko bolj ali manj pesimističnega pisanja o nepremičninskem trgu, češ da cene poznajo samo eno smer – navzdol, prodaja pa praktično stoji, se je položaj v zadnjem času povsem obrnil. Nepremičnine so spet postale dobra naložba, potencial imajo tako v rasti cen kot tudi v donosu iz oddajanja, svoj dom pa si želi vedno več Slovencev. Če so si kritično presojo zaslužili pretekli pesimistični članki, si jo potemtakem tudi današnji, precej bolj pozitivno naravnani. Na mestu je torej vprašanje, ali je na nepremičninskem trgu res vse drugače. Prva ugotovitev, da je vse skupaj bolj živahno, da je veliko več dogajanja in da je mišljenje večine udeležencev pozitivno, vsekakor drži. Lahko bi rekli, da se situacija bliža neki normalni, kot jo poznamo v tržnih ekonomijah z daljšo tradicijo. Tako kot mrtvilo v preteklih letih namreč tudi brezglavo kupovanje v letih pred tem težko označimo za stanje normalnega trga. V zadnjem obdobju se kaže tista prava segmentirano...

Kaj še lahko postorimo pred uvedbo davka na nepremičnine?

V zadnjih tednih v Sloveniji ne mine dan, ko ne bi govorili o davku na nepremičnine. Njegovo uvedbo je sicer napovedovala večina dosedanjih vlad, a kot vse kaže, ga bo aktualni oblasti končno le uspelo uvesti. Še toliko bolj ob dejstvu, da je to tudi ena izmed zahtev Evropske unije. Novi davek, ki bo prizadel večino Slovencev, bo po napovedih uveden z začetkom prihodnjega leta. Glede na to, da predlog zakona še ni dokončno sprejet, je o njegovi vsebini vseeno še prezgodaj govoriti, zato bomo to raje pustili za enega izmed prihodnjih člankov. Tokrat raje preglejmo, kaj lahko lastniki nepremičnin storijo pred uvedbo davka, da bodo slednjega plačali čim manj. Osnova za obdavčitev bodo podatki registra nepremičnin (REN) Podatki, ki bodo osnova za obdavčitev, so vpisani v registru nepremičnin (REN). V njem so združeni podatki iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige, podatki občin o namenski rabi zemljišč, podatki ministrstev o dejanski rabi zemljišč in podatk...

Kako zamenjati upravnika stavbe?

Upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb je dokaj zapleten in izrazito multidisciplinaren posel, ki zahteva sodelovanje več strok, kot so gradbeništvo, strojništvo, ekonomija in pravo. V zadnjih letih se s stalnimi spremembami zakonodaje količina zahtevnega dela dodatno povečuje (delitev stroškov za ogrevanje po dejanski porabi, energetska učinkovitost, oddajanje skupnih prostorov v najem, ipd.), zato marsikateri upravnik več ne zmore opraviti vsega. Med njimi prednjačijo manjši upravniki, ki nimajo zadosti strokovnega kadra, v veliki večini pa tudi slabo informacijsko podporo. Posledica je nezadovoljstvo etažnih lastnikov in želja po menjavi. Kako pa upravnika tudi dejansko zamenjati? Vse je urejeno v Stanovanjskem zakonu Kot prvo je potrebno navesti, da po določili Stanovanjskega zakona vsaka večstanovanjska stavba, ki ima več kot osem posameznih delov in več kot dva etažna lastnika, potrebuje upravnika. S tako stavbo sicer lahko upravljajo tudi etažni lastniki sami, ...

Odmev: Kam gre slovensko gradbeništvo?

Na blogerski strani časnika Finance je objavljen zapis prof. dr. Blaža Vogelnika z naslovom »Kam gre slovensko gradbeništvo?« . Glede na avtoriteto prof. Vogelnika mi je sicer kar malo nelagodno oporekati njegovim razmišljanjem, a ker je zapisanih nekaj velikih nesmislov, mi drugega skoraj ne preostane. Profesor v svojih razmišljanjih ugotavlja, da je slovensko gradbeništvo pred totalnim razsulom, da je nekonkurenčno in nazadnjaško, da bo kljub množici dobrih strokovnjakov le te težko povezati in vzpostaviti nazaj velika podjetja ter da smo »obsojeni« na prodor tujih gradbenih podjetij. Do tu se z zapisanim strinjam. Kot rešitev Profesor predlaga, da uvedemo strog inšpekcijski nadzor in kaznovalno politiko za tiste izvajalce, ki ne bodo sledili napredku tehnike oziroma uporabljali naprednih tehnologij. Avtor zadevo primerja s kaznimi za prometne prekrške, s katerimi naj bi država skušala disciplinirati voznike. S to rešitvijo se globoko ne strinjam in upam, da gre glede na trenutno k...

Nepremičninski sklad = potuha slabim poslovnim odločitvam

Zadnje čase je v medijih zopet zakrožila sicer že stara ideja o nepremičninskem skladu, ki bi ga ustanovila država in bi pokupil neprodana stanovanja ter s tem pomagal rešiti vpletene gradbince, investitorje in banke. Vodilno vlogo pri promociji tega projekta je od finančnega ministra Križaniča prevzela ministrica za gospodarstvo, gospa Darja Radić. Če so bile ideje prejšnjega zastavonoše milo rečeno čudne in nesprejemljive, potem so te nove nesprejemljive še toliko bolj. Država bi sicer v sklad pritegnila tudi zasebni sektor in vzpostavila danes zelo »moderno« javno-zasebno partnerstvo. Kaj več zaenkrat ne vemo. Ne tega, kakšna naj bi bila strategija kupovanja (katera stanovanja in po kakšnih kriterijih, koliko, cena, ipd.), niti ne tega, kdo naj bil predstavljal zasebni del partnerstva. Če bodo to državne banke – drugega, ki bi bil tako »nor«, tako ali tako ne vidim – potem težko govorimo o tem opevanem partnerstvu. Zaenkrat tudi še nismo videli neke resne analize, kaj bo sklad s tem...

Kaj storiti po prejemu obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin?

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v drugi polovici letošnjega leta izvedla poskusni izračun vrednosti nepremičnin in v času med 20.9. in 15.10.2010 o tem obvestila lastnike nepremičnin. Teden pred tem je vsem gospodinjstvom poslala tudi informativno brošuro , v kateri je projekt predstavljen, podana pa so tudi navodila za spreminjanje podatkov in podajanje pripomb. Podatki o nepremičninah, ki so osnova za poskusni izračun, so vzeti iz registra nepremičnin (REN). Gre za register, v katerem so združeni podatki zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, popisa nepremičnin (izvedeno v letih 2006 – 2007), podatki občin (namenska raba zemljišč) in podatki Ministrstva za kmetijstvo (način in spravilo lesa za gozdna zemljišča). Že na prvi pogled je jasno, da gre za »zmes« različnih baz podatkov, ki zaenkrat med seboj niso najbolj povezljive, zato tudi toliko napak v obvestilih. Podatke o lastništvu je GURS večinoma črpal iz zemljiške knjige, ki na žalost marsikje ne...

Zastonj stanovanje v Celovških dvorih – vzemi ali pusti?

O stanovanjski soseski Celovški dvori je bilo povedanega in napisanega že veliko. Ker gre verjetno za največji stanovanjski kompleks, ki se je kdajkoli gradil v samostojni Sloveniji, je to tudi pričakovano, četudi bi odmislili vse vmesne pripetljaje in trenutno gospodarsko krizo, ki so debato o tem projektu le še dodatno podžigali. Na vse že povedano ni kaj dosti dodati, lahko pa vseeno poskusimo. V zadnjem času se glavnina razmišljanj odvija okoli vprašanja, za koliko bo investitor, gradbeno podjetje Vegrad d.d. oziroma njegova hčerinska podjetja, znižal prodajno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Da s prodajo po cenah 3.000 EUR/m2 in več ne bo nič, je jasno že vsakomur, tudi vedno pretirano optimističnim »nepremičninarjem«. Po ugibanjih in informacijah, ki so prišle v javnost, se bo nova prodajna cena gibala od 2.000 do 2.300 EUR/m2. Bo to dovolj, se bodo kupci na to ponudbo odzvali, ali se na strani povpraševanja ne bo spremenilo nič? Sam sem trdnega mnenja, da ...

Nepremičninski trg v zadnjih štirih mesecih

Od mojega zadnjega zapisa je minilo že slabe štiri mesece in zato je verjetno trenutek primeren, da pregledamo, kaj se je v tem času na nepremičninskem trgu pomembnega zgodilo. Večina mojih preteklih zapisov vsebuje tri bistvene ugotovitve: 1.) ponudba je v zadnjem času precej nad povpraševanjem, saj je stanovanj dovolj, po drugi strani pa je tudi prometa zelo malo, 2.) cene nepremičnin v Sloveniji so pretirane, zato se pričakuje njihov padec, 3.) »nepremičninarji« (beri nepremičninski agenti) še vedno obljubljajo »gradove v oblakih« in se s padcem cen nikakor ne morejo sprijazniti. Kaj se je v zadnjih štirih mesecih glede zgoraj navedenega spremenilo? Prva in druga ugotovitev sta dobili potrditev tudi v statističnih analizah, saj je Geodetska uprava Republike Slovenije v svojem »Poročilu o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem nepremičninskem trgu za 1. četrtletje 2009« ugotovila šest odstotni padec cen stanovanj glede na prejšnje četrtletje in deset odstotnih upad v primerjavi z...

Nepremičninska debata v Odmevih

V ponedeljkovih (29.12.2008) Odmevih so govorili tudi o nepremičninah. Oddajo si lahko ogledate na temle linku: http://www.rtvslo.si/play/odmevi/ava2.25434328/ (če vas debata o Izraelu ne zanima, potem začnite pri 19 minuti). Podrobnejši komentar prepuščam vam, izpostavil bi samo nekaj glavnih poudarkov in cvetk, opremljenih z mojim razmišljanjem. Urban Jagodic: »To obdobje je najslabše doslej.« … Gospodu je potrebno izreči pohvalo, saj je eden redkih »nepremičninarjev«, ki je priznal, da situacija ni ravno rožnata. Urban Jagodic: »Ob Vrbskem jezeru v Avstriji so nepremičnine za tretjino cenejše od kranjskogorskih.« … Še kako drži. In če se postavimo v vlogo nekega globalnega investitorja, ali bo raje investiral tja ali v našo Kranjsko Goro? Kdo ima višjo bonitetno oceno: Slovenija ali Avstrija? Ali bolj lokalno: koliko časa mora za nakup nepremičnine v Avstriji delati Avstrijec in koliko za nakup pri nas Slovenec? Daniel Smuk: »Apartmaji v Kranjski Gori so se januarja prodajali po ce...

SURS: Nepremičnine se še vedno dražijo

Slika
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v svoji zadnji analizi gibanja cen rabljenih nepremičnin ugotovil, da so se stanovanja v prvih treh četrtletjih letošnjega leta v primerjavi z lanskim podražila povprečno za 4,1% (v Ljubljani za 0,6%, zunaj Ljubljane pa za 6,1%), medtem ko gibanja cen družinskih hiš zaradi premajhnega števila transakcij sploh ni bilo možno oceniti. SURS v obrazložitvi analize navaja, da so bile v preteklih letih medletne stopnje rasti bistveno večje, saj so se gibale v razponu od 15,6 do 22,6%. Na tako visoko rast v preteklosti naj bi poleg drugih dejavnikov posredno vplivala tudi negotovost glede podaljšanja znižane davčne stopnje za stanovanjsko novogradnjo. Ker je Evropska komisija uporabo znižane davčne stopnje podaljšala do leta 2010, je sledilo mirovanje cen v letošnjem letu. Za konec SURS še navaja, da je bilo v prvih treh četrtletjih letošnjega leta prodanih 33% manj stanovanj kot v primerljivem obdobju v predhodnih štirih letih. Za tiskano izdajo ...

Nevarne hipoteke slovenskih bank

Finančna kriza, ki smo ji trenutno priča, se je začela v Združenih državah Amerike, z razkritjem naložb v slabo zavarovana hipotekarna posojila. Ker je bilo o tem že precej napisanega, ne bom še sam moril s kakšno dodatno razlago. Bi pa v nadaljevanju rad opozoril na nevarnost, ki preti tudi na naše banke. Res, da ni tako velika, kot tista čez lužo, a tako imuni na vse skupaj, kot nam skuša predstaviti večina akterjev na našem bančnem trgu, le nismo. Da bo stvar razumljiva, se moramo podati nekoliko nazaj. Na začetku našega hipotekarnega bančništva je nekako veljalo, da naj v osnovi višina posojila ne presega 60% vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker pa so ljudje iznajdljivi in inovativni, tudi če ne vedno v lastno korist, se je marsikdo odpravil čez mejo, po posojilo v sosednjo Avstrijo. Sploh radi so to počeli prebivalci obmejnih krajev (zgornja Štajerska, Prekmurje, Gornjesavska dolina). Zaradi drugačnega načina izračunavanja obresti pri sosedih je bil posledično marsikdo razočara...

Novoletno srečanje "nepremičninarjev" - večjih padcev ni pričakovati

V torek sem se udeležil novoletnega srečanja »nepremičninarjev«, ki ga je pripravila Zbornica za poslovanje z nepremičninami. Vse skupaj se je odvijalo po principu najprej nekaj krajših predavanj z okroglo mizo, za konec pa neformalno druženje s kozarčkom rujnega in krožnikom dobrot v rokah. O tem drugem ne bi preveč, imam pa nekaj komentarjev na samo dogajanje na okrogli mizi. Za debatno mizo so sedeli prof. dr. Ivo Lavrač z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Tomaž Banovec, upokojeni statistik, geodet in še marsikaj, Barbara Por Horvat, za katero ne vem povsem točno, kaj počne, dr. Aleš Bulc, ki ga poznate iz mojih prejšnjih zapisov, in moderator iz Zbornice, katerega imena se na žalost ne spomnim in naj mi na tem mestu prosim oprosti. Ker sem na srečanje prišel kakšnih dvajset minut prepozno, sam zamudil uvodni nastop prof. Lavrača, a očitno še vedno dovolj zgodaj, da sem ujel najpomembnejše. Gospod je namreč zaključil s tem, da večjih padcev cen nepremičnin v Sloveniji ni pričakovati....

Nepremičnine na dobrih lokacijah se bodo vedno prodajale

Zgornji stavek v zadnjem času slišimo kar pogosto, sploh radi ga izrekajo razni kvazi nepremičninski strokovnjaki in agentje. Pri tem seveda ne pozabijo dodati, da se bodo vedno prodajale tudi za dobro ceno. Za konec pristavijo še opis, kaj dobra lokacija sploh je, tako da ima 95% Slovencev občutek, da njihova nepremičnina leži na eni izmed teh lokacij in se jim za dobro prodajno ceno ni bati. Tokrat se vprašajmo, kaj dobra lokacija sploh je? Ne opredeljuje je noben zakon, ne teorija. Je dobra lokacija Ljubljana? Morebiti bolje Celovški dvori ali Zelena jama? Kaj je z Bledom, Portorožem in Kranjsko Goro? Situacija ni tako preprosta, kot se morebiti zdi na prvi pogled. Če bi namreč zgornje veljalo, potem bi bil vsak nakup nepremičnine na Bledu dobra naložba. Pa je res? Kot prvo bi veljalo stvar nekoliko razbiti, in sicer na makro in mikro lokacijo. Sigurno je Bled z makro vidika dobra lokacija, a za kaj več se je potrebno spustiti bolj na »mikro nivo«. Edinstvena vila ob jezeru, po vrhu...

Prva "čudna" ideja nove vlade

V začetku tega tedna je nova vlada oziroma njen finančni minister predlagal, da bi gospodarstvo lahko oživili z intenzivno gradnjo neprofitnih stanovanj, tako najemnih kot tudi tistih za prodajo. Gradnja bi tako kot do sedaj potekala preko republiškega Stanovanjskega sklada, katerega bi vlada pred tem dokapitalizirala in mu tako zagotovila potrebna sredstva. To bi gradbincem posledično zagotovilo nove posle ter oživilo celotno verigo pod njimi. Pač klasičen keynesijanski pristop državnega spodbujana gospodarstva. Vendar pustimo pristop, moti me že sama ideja. Zakaj bi država spodbujala dodatno gradnjo stanovanj, ko pa ugotavljamo, da je že v prestolnici okoli 15.000 praznih? Ali ne bi bilo bolje, da ustvari pogoje, da se bo nekaj zgodilo z vso to gmoto praznih? Če želi na trgu več najemnih stanovanj, naj pač zniža obdavčitev z naslova oddajanja v najem. Če želi nižje cene, naj ustrezno obdavči lastništvo nepremičnin oziroma naj ne stori nič, ker se bodo le te znižale že zaradi trenutn...

Nespametnost nepremičninskih agentov

Slika
V Poročilu o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za 3. četrtletje 2008, ki ga je pred kratkim izdala Geodetska uprava Republike Slovenije, je po mojem mnenju najbolj »zaskrbljujoč« spodnji graf, ki prikazuje mesečno gibanje števila transakcij stanovanjskih nepremičnin v obdobju zadnjega leta in pol. Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2008 Iz grafa je razvidno, da je upad števila transakcij z nepremičninami v primerjavi z enakim obdobjem lani ogromen, s stanovanji v povprečju 50%, s hišami pa kar 70%. Ta podatek bi moral v prvi vrsti najbolj skrbeti nepremičninske agencije, saj navedeno pomeni tudi znaten upad njihovega poslovanja. In ker so se v preteklosti nepremičninske agencije zelo razbohotile, prodala se je namreč vsaka luknja, od katere so lahko pobrale astronomsko 4% provizijo, bodo marsikatere od njih zašle v težave. Plače nepremičninskim posrednikom je vendarle potrebno izplačati, četudi v zadnjem času pri prodaji niso bili ravno najbolj uspešni. Po drugi ...

Marcel Štefančič: "Trditev, da je v Sloveniji stanovanj premalo, je le iluzija."

V zadnji oddaji (10.11.2008) Studio City je bilo med drugim govora tudi o 15.000 praznih stanovanjih v prestolnici, kolikor naj bi jih bilo po ocenah nekaterih analitikov. Gosta v oddaji sta bila dr. Žan Jan Oplotnik, z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete, in Goran Novković, urednik Žurnala24. V samo vsebino oddaje se tokrat ne bom spuščal, mi je pa v spominu ostal zadnji stavek voditelja, gospoda Marcela Štefančiča, ki je zaključil nekako takole: "Večno ponavljana trditev, da je v Sloveniji stanovanj premalo, je torej le iluzija". Temu zaključku lahko samo pritrdim. Že od vzpostavitve trga nepremičnin v Sloveniji, t.j. nekako od leta 1996, se namreč vseskozi govori, da je stanovanj premalo, da mlade družine nimajo kam in da je potrebno nekaj storiti na ponudbeni strani. Ravno iz tistega časa pa se spomnim tudi ene redke izjeme. Bivši jeseniški župan, gospod Boris Bregant, je že takrat dejal, da je stanovanj na Jesenicah dovolj in da dodatno odpiranje prostora za namene s...