Kje in kako lahko urejamo podatke o nepremičninah?

Proti koncu lanskega leta ste verjetno v marsikaterem mediju zasledili, da je bil 22. november 2018 rok, do katerega so lahko lastniki nepremičnin uredili svoje podatke v registru nepremičnin (REN) po poenostavljenem načinu. Ker se je marsikdo verjetno spraševal, kaj to pomeni, bomo danes predstavili osnovne nepremičninske evidence in način spreminjanja podatkov v njih.

Nepremičninske evidence v osnovi razdelimo na dva dela, v prvega so vključeni podatki o nepremičninah, v drugega pa pravice na njih. Med prve uvrščamo zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin, za katere skrbi Geodetska uprava Republike Slovenije, v druge pa zemljiško knjigo, za katero skrbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Vse evidence so med seboj povezane in med njimi poteka avtomatska izmenjava podatkov, kar naprimer pomeni, da se sprememba lastništva v zemljiški knjigi avtomatsko prenese tudi v ostale evidence.

Geodetska uprava torej skrbi za zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Prvi dve evidenci sta osnovni, ena evidentira vse v zvezi z zemljišči, drugi vse v zvezi s stavbami. Spreminjanje podatkov v njih poteka izključno v upravnem postopku preko geodetskih ali projektantskih podjetij. To pomeni, da površino zemljišča ali stavbe lahko spremenite zgolj na način, da se obrnete na bližnjega geodeta, ki vam bo ta postopek izvedel. Register nepremičnin je nekoliko posebna evidenca, vzpostavljena je bila v prvi vrsti zaradi uvedbe davka na nepremičnine, ki je bil kasneje razveljavljen na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Takratni cilj je bil zagotoviti čim več podatkov o nepremičninah na najenostavnejši in najhitrejši, a še vedno sprejemljiv način. Zato je bila lastnikom dana možnost, da večino podatkov o lastni nepremičnini (predvsem je to veljalo za stavbe) uredijo sami, preko vprašalnikov ali spletne aplikacije. Tako je lahko vsak lastnik sam vnesel podatek o letu izgradnje stavbe, njeni površini, namembnosti, komunalni opremljenosti, obnovah, ipd. Seveda pa so bili vsi na tak način evidentirani podatki registrski, ne katastrski, kar pomeni, da so bili vpisani zgolj v register nepremičnin. In tu smo pri zgoraj navedenem 22. novembru lani, ko je opisana poenostavitev večinoma odpravljena. Po novem je register nepremičnin precej izgubil na veljavi, saj so vsi glavni podatki o nepremičninah del obeh temeljnih evidenc (zemljiškega katastra in katastra stavb) in jih register samo povzema, spreminjati jih ne more več. V praksi to pomeni, da lastniki sami z vprašalnikom lahko spremenijo zgolj še obrobne podatke o nepremičnini (konstrukcijska zasnova, komunalna opremljenost, obnove ipd.), za glavne pa je potreben klasičen upravni postopek z geodetom ali projektantom. Spreminjanje površin, namembnosti, leta izgradnje ipd. na lastno pest torej ni več mogoče, potrebno je aktivirati geodeta ali projektanta, ki to uredita v predpisanem upravnem postopku. Posledica je seveda dolgotrajnejši postopek, ki na koncu tudi nekaj stane, res pa je, da so podatki v evidencah na koncu urejeni na pravi način.

Podatke v zemljiški knjigi še vedno lahko spreminjamo po ustaljenih poteh – osnovno lastništvo lahko lastniki sami neposredno na pristojnih okrajnih sodiščih, vse ostalo pa pri notarjih odvetnikih ali nepremičninski družbah.