Odmev: Kam gre slovensko gradbeništvo?

Na blogerski strani časnika Finance je objavljen zapis prof. dr. Blaža Vogelnika z naslovom »Kam gre slovensko gradbeništvo?«. Glede na avtoriteto prof. Vogelnika mi je sicer kar malo nelagodno oporekati njegovim razmišljanjem, a ker je zapisanih nekaj velikih nesmislov, mi drugega skoraj ne preostane.

Profesor v svojih razmišljanjih ugotavlja, da je slovensko gradbeništvo pred totalnim razsulom, da je nekonkurenčno in nazadnjaško, da bo kljub množici dobrih strokovnjakov le te težko povezati in vzpostaviti nazaj velika podjetja ter da smo »obsojeni« na prodor tujih gradbenih podjetij. Do tu se z zapisanim strinjam. Kot rešitev Profesor predlaga, da uvedemo strog inšpekcijski nadzor in kaznovalno politiko za tiste izvajalce, ki ne bodo sledili napredku tehnike oziroma uporabljali naprednih tehnologij. Avtor zadevo primerja s kaznimi za prometne prekrške, s katerimi naj bi država skušala disciplinirati voznike. S to rešitvijo se globoko ne strinjam in upam, da gre glede na trenutno klimo v naši državi bolj za šalo kot kakšen resen predlog.

Z zapisanim si Profesor želi še manj tekmovanja in več države v našem življenju. Kaj je ni že sedaj preveč? Si predstavljate armado inšpektorjev, ki bi gradbenim podjetjem narekovala, kakšne tehnologije morajo uporabljati, kako morajo graditi in jih kaznovala, če tega ne bi storili. Le kje bi dobili take inšpektorje, ki bi sami ves čas sledili napredku tehnike, in to za tistih borih 1.000 EUR neto plače, ki jo ponuja tako delovno mesto. Mar Profesor še vedno verjame našemu državnemu aparatu, ki je do konca zbirokratiziran (to ugotavlja tudi sam), neučinkovit ter marsikje dodobra okužen s korupcijo in podkupovanjem (verjetno najbolj prav v delu, ki je povezan z gradbeništvom). Še kako drži, da naši gradbeniki niso konkurenčni v tujini (z izjemo Balkana). A če pomislimo, koliko smo preplačali kartelno dogovorjen avtocestni program, če se spomnimo res norih dobičkov, ki jih je nepremičninski trg ponujal do leta 2008, potem se lahko upravičeno vprašamo, kje je ves ta denar. Kako so lahko velika podjetja kljub temu, da so si odrezala največji kos pogače v tistih »dobrih« časih, ob prvi krizi kar vsa po vrsti propadla? In še dodatno, ta podjetja svojih podizvajalcev sploh niso plačevala. Torej jim je ostalo še toliko več. Profesor, se še želite, da taki obstanejo na trgu in molzejo vse po vrsti še naprej?

Kljub vsem težavam in žalosti, ki jih trenutna kriza povzroča, je za našo državo skoraj nujno, da se je zgodila. Sploh ob dejstvu, da naš pravni sistem ne deluje in da težko rečemo, da smo normalno tržno gospodarstvo. Si predstavljate Slovenijo brez učinkov krize? Imeli bi šrote, bavčarje, senice (povzeto po novinarki Simoni Toplak) in podobne oligarhe, ki bi obvladovali vse. Politiko, gospodarstvo, javno upravo, medije, vse. In seveda obubožan narod, ki bi lahko samo gledal, kaj počnejo veliki. Postali bi »cvetoča« Rusija v malem. In dokler se Janša ne vrne na oblast, še brez Putina za povrhu.

Profesor tudi opozarja, da bodo s prihodom tujcev, dobički odtekali v tujino. Sprašujem se, ali so mogoče do sedaj ostali v Sloveniji? Še zdaleč ne, ti dobički so v davčni oazah, gospod Profesor. In kakšna je razlika, če gre dobiček v roke Ivana Zidarja ali v roke lastnikov kakšnega tujega podjetja? Nadalje Profesorja skrbi, da bodo slovenska podjetja lahko delala le kot podizvajalci tujim multinacionalkam in še to le za majhne denarje. Še vedno bolje, namreč do sedaj so ta podjetja delala kot podizvajalci slovenskim »multinacionalkam« in to za nič denarja, morebiti le s kakšnim kompenziranim stanovanjem, ki ga danes tako ali tako ne morejo prodati. Kolega je lastnik podjetja, ki je delalo na avtocestnem programu kot podizvajalec vsem našim gradbenim mastodontom in tudi avstrijskemu Strabagu. Pravi, da je razlika očitna. Od naših ima kakšno stanovanje in prijavljene terjatve v stečajnih postopkih (od tega si lahko veliko obeta), od Strabaga pa vsa plačila v rokih. »Tudi klicati ni treba«, mi je zatrdil.

Glede na vse navedeno, je vsekakor skrajni čas, da je prišla palica in sesula naš, po slovensko urejen gradbeni sistem. Ker sami nismo uspeli urediti javnih naročil, da bi ta podpirala konkurenco in kvaliteto, ker naša policija in tožilstvo nista zmožna preganjati nelegalnega početja velikanov našega gradbeništva in ker sodniki tovrstnih kaznivih dejanj pač ne obsojajo, bo udarec toliko hujši. Tako pač je. Ko bo enkrat konec, pa bo morebiti končno čas za tiste, ki se bodo s pravim konkurenčnim bojem, svojim znanjem in kvaliteto ter normalnimi poslovnimi odnosi trudili uspeti in seveda tudi dobro zaslužiti. Vi, gospod Profesor, pa se potrudite, da boste študente na vaši fakulteti učili v tej smeri.