Nepremičnine na dobrih lokacijah se bodo vedno prodajale
Zgornji stavek v zadnjem času slišimo kar pogosto, sploh radi ga izrekajo razni kvazi nepremičninski strokovnjaki in agentje. Pri tem seveda ne pozabijo dodati, da se bodo vedno prodajale tudi za dobro ceno. Za konec pristavijo še opis, kaj dobra lokacija sploh je, tako da ima 95% Slovencev občutek, da njihova nepremičnina leži na eni izmed teh lokacij in se jim za dobro prodajno ceno ni bati.
Tokrat se vprašajmo, kaj dobra lokacija sploh je? Ne opredeljuje je noben zakon, ne teorija. Je dobra lokacija Ljubljana? Morebiti bolje Celovški dvori ali Zelena jama? Kaj je z Bledom, Portorožem in Kranjsko Goro?
Situacija ni tako preprosta, kot se morebiti zdi na prvi pogled. Če bi namreč zgornje veljalo, potem bi bil vsak nakup nepremičnine na Bledu dobra naložba. Pa je res? Kot prvo bi veljalo stvar nekoliko razbiti, in sicer na makro in mikro lokacijo. Sigurno je Bled z makro vidika dobra lokacija, a za kaj več se je potrebno spustiti bolj na »mikro nivo«. Edinstvena vila ob jezeru, po vrhu obdarjena še s pedigrejem kakšnega znanega arhitekta, vsekakor spada v skupino nepremičnin iz naslova, težje pa bi vanjo uvrstili neko navadno stanovanje v Alpskih blokih. Ravno tako stanovanje v Celovških dvorih ali v Zeleni jami ni nobena edinstvena lokacija, prej nasprotno, saj je v Ljubljani podobnih lokacij precej. Tudi za stanovanja v centru mesta bi lahko trdili enako, razen za tista v starem delu mesta. Zgodba se nekoliko obrne pri poslovnih prostorih, kjer lokacija v centru mesta vsekakor veliko pomeni, sploh za določene vrste poslovnih dejavnosti. Če ste lastnik hiše na Prešernovi cesti v Ljubljani, potem se vam verjetno kakšna diplomatsko-konzularna predstavništva kar ponujajo. Ravno tako boste »zažgali« s hišo nekje na slovenski obali ali nekoliko odmaknjeno od nje, na hribu in ne sosedi obdani z vseh štirih strani. Težje bi slednje veljalo za stanovanje v Semedelskih razgledih. Nadalje vam osamljen vikend v osrčju Pokljuke predstavlja enkratno lokacijo, saj je razpršena gradnja kjerkoli v državi prepovedana, Pokljuko pa dodatno »varuje« še strog režim Triglavskega narodnega parka. Da bo nekdo začel graditi nov vikend poleg vas, je skoraj nemogoče (tule bi se sicer raje ugriznil v jezik, saj je pri marsikaj mogoče).
Če vse skupaj povzamemo, je zaključek ta, da je tistih res dobrih, edinstvenih lokacij bolj malo, še manj jih je seveda naprodaj. Dvomim, da bo nekdo prodal svoje sanje, ki jih živi vsak konec tedna na Pokljuki, razen seveda kakšen nepremišljen in zadolžen dedič. Vsa ta, danes nekajkrat precenjena stanovanja v večstanovanjskih stavbah, sploh tistih starejših, sigurno niso dobra lokacija, pa naj si bodi kjerkoli v državi. Izjavam nepremičninskih posrednikov o dobrih lokacijah in njihovih večno super cenah torej ni kar vse povprek verjeti. Če ste lastnik stanovanja v Ljubljani, še ne pomeni, da ste na dobri lokaciji. Najprej se ozrite skozi okno in se razglejte naokoli. Na koncu je vsekakor pomembno tudi, kaj se nahaja poleg vas. Verjetno poznate zgodbo o hiši zdravnika in cigana, ki stojita ena poleg druge. Cigan jo prodaja kot sosed zdravnika, slednji pa ... Koga bi vi raje za soseda?
In če je v državi razmerje bogatih (tistih, ki so danes v Cankarjevem domu državo prosili za pomoč, kako ironično) napram povprečnim izrazito v korist slednjih, potem naj bo tako tudi razmerje strukture nepremičnin. To pomeni edinstvenih in pregrešno dragih lokacij le okoli 1%, ostalo pa nekje v povprečju, tako da si jih povprečni državljan lahko privošči in odplača v največ 10 letih.
Še namig. Kakšna je lahko razlika med prodajno ceno nepremičnine na dobri lokaciji in tisto na nekoliko slabši, si oglejte na avstrijskem portalu www.immobilien.at. Počitniško stanovanje v Veldnu (Vrbi) vas bo hitro stalo 300.000 EUR (za naše razmere sicer še vedno ne preveč), nekaj podobnega pa boste v Arnoldsteinu (Podklošter) dobili že za 40.000 EUR. Pri nas o čem podobnem zaenkrat lahko le sanjamo.
Tokrat se vprašajmo, kaj dobra lokacija sploh je? Ne opredeljuje je noben zakon, ne teorija. Je dobra lokacija Ljubljana? Morebiti bolje Celovški dvori ali Zelena jama? Kaj je z Bledom, Portorožem in Kranjsko Goro?
Situacija ni tako preprosta, kot se morebiti zdi na prvi pogled. Če bi namreč zgornje veljalo, potem bi bil vsak nakup nepremičnine na Bledu dobra naložba. Pa je res? Kot prvo bi veljalo stvar nekoliko razbiti, in sicer na makro in mikro lokacijo. Sigurno je Bled z makro vidika dobra lokacija, a za kaj več se je potrebno spustiti bolj na »mikro nivo«. Edinstvena vila ob jezeru, po vrhu obdarjena še s pedigrejem kakšnega znanega arhitekta, vsekakor spada v skupino nepremičnin iz naslova, težje pa bi vanjo uvrstili neko navadno stanovanje v Alpskih blokih. Ravno tako stanovanje v Celovških dvorih ali v Zeleni jami ni nobena edinstvena lokacija, prej nasprotno, saj je v Ljubljani podobnih lokacij precej. Tudi za stanovanja v centru mesta bi lahko trdili enako, razen za tista v starem delu mesta. Zgodba se nekoliko obrne pri poslovnih prostorih, kjer lokacija v centru mesta vsekakor veliko pomeni, sploh za določene vrste poslovnih dejavnosti. Če ste lastnik hiše na Prešernovi cesti v Ljubljani, potem se vam verjetno kakšna diplomatsko-konzularna predstavništva kar ponujajo. Ravno tako boste »zažgali« s hišo nekje na slovenski obali ali nekoliko odmaknjeno od nje, na hribu in ne sosedi obdani z vseh štirih strani. Težje bi slednje veljalo za stanovanje v Semedelskih razgledih. Nadalje vam osamljen vikend v osrčju Pokljuke predstavlja enkratno lokacijo, saj je razpršena gradnja kjerkoli v državi prepovedana, Pokljuko pa dodatno »varuje« še strog režim Triglavskega narodnega parka. Da bo nekdo začel graditi nov vikend poleg vas, je skoraj nemogoče (tule bi se sicer raje ugriznil v jezik, saj je pri marsikaj mogoče).
Če vse skupaj povzamemo, je zaključek ta, da je tistih res dobrih, edinstvenih lokacij bolj malo, še manj jih je seveda naprodaj. Dvomim, da bo nekdo prodal svoje sanje, ki jih živi vsak konec tedna na Pokljuki, razen seveda kakšen nepremišljen in zadolžen dedič. Vsa ta, danes nekajkrat precenjena stanovanja v večstanovanjskih stavbah, sploh tistih starejših, sigurno niso dobra lokacija, pa naj si bodi kjerkoli v državi. Izjavam nepremičninskih posrednikov o dobrih lokacijah in njihovih večno super cenah torej ni kar vse povprek verjeti. Če ste lastnik stanovanja v Ljubljani, še ne pomeni, da ste na dobri lokaciji. Najprej se ozrite skozi okno in se razglejte naokoli. Na koncu je vsekakor pomembno tudi, kaj se nahaja poleg vas. Verjetno poznate zgodbo o hiši zdravnika in cigana, ki stojita ena poleg druge. Cigan jo prodaja kot sosed zdravnika, slednji pa ... Koga bi vi raje za soseda?
In če je v državi razmerje bogatih (tistih, ki so danes v Cankarjevem domu državo prosili za pomoč, kako ironično) napram povprečnim izrazito v korist slednjih, potem naj bo tako tudi razmerje strukture nepremičnin. To pomeni edinstvenih in pregrešno dragih lokacij le okoli 1%, ostalo pa nekje v povprečju, tako da si jih povprečni državljan lahko privošči in odplača v največ 10 letih.
Še namig. Kakšna je lahko razlika med prodajno ceno nepremičnine na dobri lokaciji in tisto na nekoliko slabši, si oglejte na avstrijskem portalu www.immobilien.at. Počitniško stanovanje v Veldnu (Vrbi) vas bo hitro stalo 300.000 EUR (za naše razmere sicer še vedno ne preveč), nekaj podobnega pa boste v Arnoldsteinu (Podklošter) dobili že za 40.000 EUR. Pri nas o čem podobnem zaenkrat lahko le sanjamo.
Komentarji