Nepremičninski blog Anžeta Urevca

Dober mesec nazaj se je na tem spletnem mestu odvijala debata o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji, ki so jih pripravili na Ministrstvu za pravosodje. Za osvežitev spomina oziroma za tiste, ki vas takrat ni bilo zraven, predlagam ogled spodnjih povezav. Minister Zalar zemljiško knjigo podarja notarjem ( http://www.finance.si/blog.php?id=5&post=659 ) Odmev: »Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane!« ( http://www.finance.si/286329 ) Minister Zalar zemljiško knjigo podarja notarjem (nadaljevanje) ( http://www.finance.si/blog.php?id=5&post=662 ) Odmev: »Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane!« (nadaljevanje) ( http://www.finance.si/286404 ) Odmev na odmev: Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane! ( http://www.finance.si/blog.php?id=5&post=663 ) Zgodba se je po tem nadaljevala tudi v ostalih medijih (segla celo do TV Dnevnika), seveda z nespremenjenimi stališči. Ministrstvo kljub nasprotovanju dela strokovne javnosti (tisti, ki ...

Ministrstvo za pravosodje se je odzvalo na moje pisanje o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji. Odgovora si lahko preberete tukaj in tukaj . V nadaljevanju sledi nekaj pojasnil za lažje razumevanje. Prvič. Namig, da gre razlog za moje pisanje verjetno iskati v tem, da sem nepremičninski posrednik, ne drži. Res, da imam pridobljeno licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, vendar se naše podjetje s to dejavnostjo zaenkrat ne ukvarja (ni pa rečeno, da se po »sesutju« trga ne bo začelo). Glavno kar trenutno počnemo je upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb ter storitve gradbenega inženiringa. Drugič. Ministrstvo pravi, da je o dodatnem zaslužku notarjev brezpredmetno razpravljati, saj že danes 95% vlog opravijo prav oni. Nadalje pojasnjujejo, da je 40% predlogov, ki jih vložijo »neprofesionalni« državljani sami, nepopolnih. Če 95% prištejmo še kakšna dva, ki jih vlagajo odvetniki in nepremičninske družbe, potem »neprofesionalcem« ostanejo le še trije ods...

Po vzoru blogarskega kolega TadejaK ( povezava ) sem se tokrat odločil za bolj grafično obliko zapisa. Spodnja dva grafa sta nadaljevanje ponedeljkove zgodbe o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji ( povezava ). Povezava do grafa št. 1. Na prvem grafu je prikazana primerjava stroškov vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo po prejšnji (rdeča barva), trenutni (modra barva) in predlagani (rumena barva) ureditvi. V primerjavo je vključen samo strošek sodne takse in pri predlagani ureditvi (ZST-1A) tudi notarski strošek priprave zemljiškoknjižnega predloga, ki ga bo po novem obvezno pripravil notar (lahko sicer tudi odvetnik, a v tem primeru bo vse skupaj še dražje). Vsi ostali stroški (overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, notarski dodatki, ipd.) po mojem mnenju v osnovno primerjavo ne sodijo. Od oktobra 2008, ko je začela veljati veljavna zakonodaja (ZST-1), se nam je, z izjemo nepremičnin vrednih manj kot 40.000 EUR, vse skupaj dodobra podražilo. Predlagana ured...

Vlada Republike Slovenije je na svoji 89. redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in ju poslala v Državni zbor (novico si lahko ogledate tukaj ). S spremembo »zemljiške« zakonodaje Vlada želi celotno poslovanje zemljiške knjige spraviti v elektronsko obliko in s tem pospešiti postopke. Ti naj bi po novem v povprečju trajali samo štiri dni. O počasnosti postopkov so vladne može opozorili na portalu www.doingbusiness.org , vsaj tako v zadnji Pravni praksi pojasnjuje nek mladenič z Ministrstva za pravosodje. Na prvi pogled se sicer sliši lepo, ampak hudič se kot ponavadi skriva v podrobnostih. Poglejmo zakaj. Za začetek, dobro strokovno utemeljitev, zakaj predlagane spremembe niso ravno na mestu, so pripravili v Gospodarski zbornici Slovenije (ogledate si jo lahko tukaj ali v predzadnji Pravni praksi), zato se v tem ne bi ponavljali. Po novem bo zemljiškoknjižne predlog...

O stanovanjski soseski Celovški dvori je bilo povedanega in napisanega že veliko. Ker gre verjetno za največji stanovanjski kompleks, ki se je kdajkoli gradil v samostojni Sloveniji, je to tudi pričakovano, četudi bi odmislili vse vmesne pripetljaje in trenutno gospodarsko krizo, ki so debato o tem projektu le še dodatno podžigali. Na vse že povedano ni kaj dosti dodati, lahko pa vseeno poskusimo. V zadnjem času se glavnina razmišljanj odvija okoli vprašanja, za koliko bo investitor, gradbeno podjetje Vegrad d.d. oziroma njegova hčerinska podjetja, znižal prodajno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Da s prodajo po cenah 3.000 EUR/m2 in več ne bo nič, je jasno že vsakomur, tudi vedno pretirano optimističnim »nepremičninarjem«. Po ugibanjih in informacijah, ki so prišle v javnost, se bo nova prodajna cena gibala od 2.000 do 2.300 EUR/m2. Bo to dovolj, se bodo kupci na to ponudbo odzvali, ali se na strani povpraševanja ne bo spremenilo nič? Sam sem trdnega mnenja, da ...

Od mojega zadnjega zapisa je minilo že slabe štiri mesece in zato je verjetno trenutek primeren, da pregledamo, kaj se je v tem času na nepremičninskem trgu pomembnega zgodilo. Večina mojih preteklih zapisov vsebuje tri bistvene ugotovitve: 1.) ponudba je v zadnjem času precej nad povpraševanjem, saj je stanovanj dovolj, po drugi strani pa je tudi prometa zelo malo, 2.) cene nepremičnin v Sloveniji so pretirane, zato se pričakuje njihov padec, 3.) »nepremičninarji« (beri nepremičninski agenti) še vedno obljubljajo »gradove v oblakih« in se s padcem cen nikakor ne morejo sprijazniti. Kaj se je v zadnjih štirih mesecih glede zgoraj navedenega spremenilo? Prva in druga ugotovitev sta dobili potrditev tudi v statističnih analizah, saj je Geodetska uprava Republike Slovenije v svojem »Poročilu o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem nepremičninskem trgu za 1. četrtletje 2009« ugotovila šest odstotni padec cen stanovanj glede na prejšnje četrtletje in deset odstotnih upad v primerjavi z...

Eno izmed zadnjih »daril« prejšnje vlade, ali bolje njenega ministra prof. dr. Lovra Šturma, je tudi Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 37/2008, veljati pa je začel s 1. oktobrom lanskega leta. Zakon ureja področje sodnih taks v celoti (pravdni, nepravdni, stečajni, izvršilni, zemljiškoknjižni, ... postopki), v nadaljevanju pa se bomo posvetili le delu, ki ureja zemljiškoknjižne postopke, in ga primerjali s starim Zakonom o sodnih taksah (ZST). Razlik v škodo predlagateljev postopkov je namreč kar nekaj. Po zatrjevanju nekaterih meni znanih odvetnikov naj bi bilo podobno tudi z ostalimi področji. Takse namreč niso več navzgor omejene, kar pomeni, da v primeru spornih predmetov višje vrednosti lahko dosežejo kar zavidljive vrednosti. Posvetimo se zemljiškoknjižnim postopkom. Prva razlika napram staremu zakonu je ta, da so takse navedene v nominalnih zneskih in ne več v točkah, kar res precej poenostavi preračunavanje in zamudno isk...