Minister Zalar zemljiško knjigo podarja notarjem

Vlada Republike Slovenije je na svoji 89. redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in ju poslala v Državni zbor (novico si lahko ogledate tukaj).

S spremembo »zemljiške« zakonodaje Vlada želi celotno poslovanje zemljiške knjige spraviti v elektronsko obliko in s tem pospešiti postopke. Ti naj bi po novem v povprečju trajali samo štiri dni. O počasnosti postopkov so vladne može opozorili na portalu www.doingbusiness.org, vsaj tako v zadnji Pravni praksi pojasnjuje nek mladenič z Ministrstva za pravosodje. Na prvi pogled se sicer sliši lepo, ampak hudič se kot ponavadi skriva v podrobnostih. Poglejmo zakaj. Za začetek, dobro strokovno utemeljitev, zakaj predlagane spremembe niso ravno na mestu, so pripravili v Gospodarski zbornici Slovenije (ogledate si jo lahko tukaj ali v predzadnji Pravni praksi), zato se v tem ne bi ponavljali.

Po novem bo zemljiškoknjižne predloge možno vlagati le preko notarjev, odvetnikov oziroma državnih pravobranilcev (ti so namenjeni izključno državnim organom). V prvotnem predlogu so bili sicer mišljeni samo notarji, a je vplivna Odvetniška zbornica pač naredila svoje in svojemu cehu pridobila pomemben posel. Vlada tako odločitev utemeljuje s tem, da je v zemljiškoknjižnih postopkih še vedno precej nepopolnih predlogov, katerih večino vložijo navadni smrtniki brez strokovne pomoči. Zato jih je potrebno »odstraniti« in kot edine pristojne za vlaganje pooblastiti le notarje in odvetnike. Ti bodo strankam znali svetovati in pripraviti take predloge, ki bodo brez težav šli »skozi«. Ker bo vse skupaj potekalo elektronsko, bodo notarji pristojni tudi za hranjenje izvirnikov listin (glede na vse afere iz preteklosti, v katere so bili vpleteni, jim gre to res zaupati?). Slednjega odvetniki ne bodo mogli početi, zato bo vlaganje predlogov preko njih še za malenkost dražje in bolj zapleteno. Predlog bodo namreč pripravili sami, ga v elektronski obliki posredovali zemljiški knjigi, listine pa poslali izbranemu notarju, ki jih bo v elektronski obliki posredoval sodišču, izvirnike pa deponiral pri sebi. Zares neverjetna poenostavitev.

Drugi razlog za opisane spremembe je tudi pocenitev postopkov za stranke. Ministrstvo za pravosodje je z namenom potrditve tega na svoji spletni strani objavilo dokaj nepregledno primerjalno tabelo trenutne in predlagane ureditve (povezava do tabele). V njej je naprimer navedeno, da nas danes vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, če je naša nepremičnina vredna 100.000 EUR, stane 219,60 EUR (136,80 EUR sodna taksa + 82,80 EUR overitev podpisa na ZK dovolilu). Če nam predlog pripravi notar, se vse skupaj podraži na 264 EUR. Po novi ureditvi bo strošek manjši, in sicer bo znašal 207,20 EUR (80 EUR sodna taksa + 82,80 EUR overitev podpisa + 44,40 EUR predlog), seveda z že vključenim notarjem, ker druge možnosti tako ali tako ne bo. Če bi bila, torej da predlog še vedno lahko vložimo sami, bi strošek znašal 194,80 EUR, kar je ceneje kot vse do sedaj navedeno. Nekoliko bolj podroben pregled pokaže, da je opisana pocenitev zgolj posledica nižje sodne takse, notarjev zaslužek ostaja enak. Še več. Priprava ZK predloga je danes svobodna, po novem pa poverjena izključno notarjem in odvetnikom. Država se je v zgornjem primeru odpovedala 56,80 EUR v korist notarskim 44,40 EUR. Nadvse prijazno, ni kaj. Je gospod Zalar minister državljanov Republike Slovenije ali minister notarjev? Na ljubljanskem Okrajnem sodišču je letno okoli 40.000 zemljiškoknjižnih zadev, vseh okrajnih sodišč v državi je 44. Zamislite si, kakšen »biznis« je to, če si edini poklican, da ga opravljaš.

In še pojasnilo, zakaj zgornja tabela ni ravno pregledna. Ne vem zakaj je vanjo vključen strošek overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, ko pa v ta kontekst nikakor ne sodi. Poleg tega notarji vedno najdejo kakšen dodatek, ki ga seveda zaračunajo. Tudi tisti seštevki in deleži na koncu, v rubriki primerjava, niso za nikamor. In, kot primer izračuna je vzeta vrednost nepremičnine v višini 35.000 EUR. Takih ni ravno veliko, ali pa Ministrstvo misli, da bo kriza res tako zelo oklestila vrednosti nepremičnin.

Hvala bogu so ostale interesne skupine uspele doseči nekakšno triletno prehodno obdobje, ko bo klasično vlaganje na sodiščih še vedno možno. Ampak tudi tu ne bo šlo brez zapletov. Zemljiškoknjižni referenti bodo namreč morali strankam celotno dokumentacijo spraviti v elektronsko obliko, jim pripraviti predlog in jim svetovati v smislu, da slednji ne bo napačen. Kako bo to v praksi potekalo, si sam ne predstavljam. En kup nestrpnih strank, ki bodo čakale informacijske tehnologije nevešče referente, da se jim posreči izpeljati zakonsko sicer lepo napisano nalogo.

Edina dobra stvar nove zakonodaje je brezplačen dostop do podatkov zemljiške knjige. Danes se namreč vsak spletni vpogled plača z nepotrebnimi 1,31 evri. Pri »zaostalih« Hrvatih to živi že zelo dolgo časa.

In pred zaključkom še tole. Današnji ureditvi zemljiškoknjižnega prava prav nič ne manjka, tudi postopki se v zadnjem letu odvijajo zadovoljivo hitro, le sodne takse so glede na količino opravljenega dela občutno previsoke. Z vknjižbo lastninske pravice ni dela več kot 15 minut (pregled, vpis, sklep), postopek pa stane krepko čez 100 EUR. Marsikoga to odvrne, da bi vknjižbo sploh predlagal. In glede na to, da le urejena zemljiška knjiga predstavlja varnost za imetnike pravic na nepremičninah, zadnje ni ravno vzpodbudno. Če na drugi strani pogledamo upravne takse, ki bi jih z zemljiškoknjižni brez težav lahko primerjali, so te precej nižje. Za dobrih 200 EUR upravne takse dobite že gradbeno dovoljenje, ki je le dokaj zahtevna odločba. Za 17,73 EUR celo stavbo vpišete v kataster stavb, itd.

Očitno je bil prejšnji minister za pravosodje s svojimi poskusi razbiti notarski in odvetniški kartel uspešen le za kratek čas. Kmalu po njegovem odhodu so se vrnili še močnejši in še bolj nepogrešljivi, očitno z močno podporo v Vladi.

Gospod Pezdir, sedaj, ko je energetski kartel razbit, vas očitno čaka že nova naloga. Zna biti, da težja.