Odmev: Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane!

Ministrstvo za pravosodje se je odzvalo na moje pisanje o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji. Odgovora si lahko preberete tukaj in tukaj. V nadaljevanju sledi nekaj pojasnil za lažje razumevanje.

Prvič. Namig, da gre razlog za moje pisanje verjetno iskati v tem, da sem nepremičninski posrednik, ne drži. Res, da imam pridobljeno licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, vendar se naše podjetje s to dejavnostjo zaenkrat ne ukvarja (ni pa rečeno, da se po »sesutju« trga ne bo začelo). Glavno kar trenutno počnemo je upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb ter storitve gradbenega inženiringa.

Drugič. Ministrstvo pravi, da je o dodatnem zaslužku notarjev brezpredmetno razpravljati, saj že danes 95% vlog opravijo prav oni. Nadalje pojasnjujejo, da je 40% predlogov, ki jih vložijo »neprofesionalni« državljani sami, nepopolnih. Če 95% prištejmo še kakšna dva, ki jih vlagajo odvetniki in nepremičninske družbe, potem »neprofesionalcem« ostanejo le še trije odstotki. Iz vsega skupaj sledi, da je le 1,2% predlogov nepopolnih. Je zaradi tako male številke res potrebno spreminjati zakonodajo? In še pojasnilo za bralce. Zgornji podatek o 95% predlogov, ki jih že danes vložijo notarji, je krepko izmišljen, zato je o dodatnem zaslužku notarjev še kako smiselno razpravljati. Nadalje, v primeru nepopolnih predlogov sodišče predlagatelju pošlje sklep, s katerim zahteva dopolnitev. In ta sklep dodatno zaračuna, tako da si nastale stroške vsekakor pokrije.

Tretjič. »Povprečen čas odločanja v zemljiškoknjižnih zadevah naj bi bil 1,4 meseca, z odstopanjem vse prevečkrat tudi navzgor«, pojasnjujejo na Ministrstvu. Piscu tega sestavka svetujem, naj si v matematičnih učbenikih še enkrat prebere, kaj pomeni povprečje. Ob tem se je dobro zavedati, da so marsikateri predlogi vloženi ravno z namenom zavlačevanja (v večini jih vlagajo ravno »profesionalci«). Poleg tega je v zadnjem času precej postopkov vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin, ki so že teoretično težko krajši od treh mesecev (obvezna objava v Uradnem listu). Že večkrat sem poudaril, v osnovnih primerih (npr. vknjižba lastninske ali druge pravice na podlagi pogodbe) postopek na večini sodišč ne traja več kot dober teden, kar je po mojem povsem sprejemljivo. Večina dolgotrajnih postopkov pa je v prvi vrsti posledica neodločnosti ter počasnosti dela na sodiščih in ne posledica vlaganja »po domače« narejenih predlogov s strani neukih državljanov.

Četrtič. V odgovoru je navedeno, da bo v triletnem prehodnem obdobju še vedno možno vlagati predloge vsakomur, vendar le pri enem (centralnem) vložišču. V predlogu zakona piše drugače, in sicer da bo vlaganje predlogov možno na zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega nepremičnine ležijo (glejte 8. odstavek 93. člena ZZK-1C). Podobno je v članku »Hitrejše in varnejše poslovanje po noveli ZZK-1C« v zadnji številki Pravne prakse zapisal gospod Miha Vrečko, sicer višji svetovalec na Ministrstvu za pravosodje.

Petič. »Obvezno vlaganje elektronskih predlogov bo sodišča pomembno razbremenilo pomožnih opravil (pretvarjanje pisnih vlog v elektronske, izdelave in oprave pisanj, ipd.)«. Deloma to drži, a potrebno je poudariti, da bo »elektronski« sklep prejel le predlagatelj (preko notarja), vsem ostalim (trenutni lastniki, solastniki, hipotekarni upniki, itd.) ga bo še vedno potrebno poslati klasično po pošti.

Šestič. »Smiselno je, da se prvotna faza celovito zaključi pri notarju.« Zakaj le? Vpis v zemljiško knjigo ni dolžnost, pač pa pravica, zato naj se vsak posameznik odloči, kaj bo s svojo nepremičnino počel in naj zato prevzame tudi odgovornost.

Sedmič. Zakon o odvetništvu zapoveduje, da je za opravljeno storitev pred sodiščem samo odvetnik upravičen do plačila. Kaj pa notar? In nihče ne govori o plačilih. Pred vsemi sodišči, razen Vrhovnim, se posameznik lahko zastopa sam. No, po novem se ne bo mogel v enem izmed najenostavnejših sodnih postopkov, t.j. zemljiškoknjižni postopek pred okrajnimi sodišči.

Osmič. Razlog za spremembe je tudi v tem, da predlagatelj zakona želi doseči vključitev strokovno najbolj usposobljenih oseb v finalno fazo prenosa stvarnih pravic in s tem strankam omogočiti najvišjo strokovno raven storitve in posledično zmanjšati možnost zlorab, ki so se dogajale v preteklosti. Ta stavek je res »svetoven«. Kljub vsem tem neverjetnim strokovnjakom, bodo o zemljiškoknjižnih predlogih odločali referenti (razen nekaterih izjem, ki veljajo že danes), za katere je predpisana zgolj srednješolska izobrazba. Pazite, odločali bodo lahko, predlagatelji pa ne bodo mogli biti. In večino zlorab v preteklosti so zakuhali pravi zgoraj omenjeni profesionalci. Verjetno ga ni »lumpa«, ki ne bi imel ob sebi odvetnika.

Devetič. Na Ministrstvu so mnenja, da bo informatizacija pomenila manjšo obremenitev zemljiškoknjižnih referentov, ki bo po eni strani pomenila znatno pospešitev odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih, po drugi strani pa jih bo predsednik sodišča glede na rezultate lahko premestil na druge oddelke. Glede na to drugo se sprašujem, kaj bodo ti ljudje lahko počeli še drugega? Postali sodniki, zapisnikarji, vratarji, … ? Za eno nimajo pogojev, za drugo se pa vsekakor ne bodo strinjali.

Desetič. Ministrstvo za pravosodje pripravlja tudi spremembo notarske tarife in se o tem že dogovarja z Notarsko zbornico. Verjetno je slednja naravnost navdušena na tem predlogom in samo še čaka vrnitev vseh odgovornih z dopustov, da bodo lahko tudi uradni znižali notarsko tarifo. Dragi vladni gospodje, ne nas prosim zavajat. Edini, ki je do danes upal zarezati v notarske tarife, je bil prejšnji minister prof. dr. Šturm. Pa še on verjetno zato, ker so si stali na nasprotnih bregovih. Danes žal ni tako. In zakaj predlog spremembe notarske tarife ni vključen že v ta osnovni paket? Tudi sami vseskozi podarjate, da je zadevo potrebno obravnavati celovito.

In še zadnje. Stranka bo po novem zemljiškoknjižni predlog lahko vložila preko 92 notarjev in 1300 odvetnikov in ne več samo pri 44 zemljiškoknjižnih sodiščih oziroma pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega nepremičnina leži. To zadnje ne drži. Predlog in priložene listine lahko danes pristojnemu sodišču pošljete tudi priporočeno po pošti, torej preko katerega koli poštnega okenca v državi. Micki iz Koprivnika se tako ni treba voziti k notarju v Radovljico, pač pa se lahko oglasi že na najbližjem poštnem okencu v Bohinju, če je seveda predlog sposobna pripraviti sama. A takih je po podatkih Ministrstva na žalost le dobra polovica.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kje in kako lahko urejamo podatke o nepremičninah?

Kako zamenjati upravnika stavbe?

Nakup nepremičnine na javni dražbi