Nepremičninski blog Anžeta Urevca

Na blogerski strani časnika Finance je objavljen zapis prof. dr. Blaža Vogelnika z naslovom »Kam gre slovensko gradbeništvo?« . Glede na avtoriteto prof. Vogelnika mi je sicer kar malo nelagodno oporekati njegovim razmišljanjem, a ker je zapisanih nekaj velikih nesmislov, mi drugega skoraj ne preostane. Profesor v svojih razmišljanjih ugotavlja, da je slovensko gradbeništvo pred totalnim razsulom, da je nekonkurenčno in nazadnjaško, da bo kljub množici dobrih strokovnjakov le te težko povezati in vzpostaviti nazaj velika podjetja ter da smo »obsojeni« na prodor tujih gradbenih podjetij. Do tu se z zapisanim strinjam. Kot rešitev Profesor predlaga, da uvedemo strog inšpekcijski nadzor in kaznovalno politiko za tiste izvajalce, ki ne bodo sledili napredku tehnike oziroma uporabljali naprednih tehnologij. Avtor zadevo primerja s kaznimi za prometne prekrške, s katerimi naj bi država skušala disciplinirati voznike. S to rešitvijo se globoko ne strinjam in upam, da gre glede na trenutno k...

Zadnje čase je v medijih zopet zakrožila sicer že stara ideja o nepremičninskem skladu, ki bi ga ustanovila država in bi pokupil neprodana stanovanja ter s tem pomagal rešiti vpletene gradbince, investitorje in banke. Vodilno vlogo pri promociji tega projekta je od finančnega ministra Križaniča prevzela ministrica za gospodarstvo, gospa Darja Radić. Če so bile ideje prejšnjega zastavonoše milo rečeno čudne in nesprejemljive, potem so te nove nesprejemljive še toliko bolj. Država bi sicer v sklad pritegnila tudi zasebni sektor in vzpostavila danes zelo »moderno« javno-zasebno partnerstvo. Kaj več zaenkrat ne vemo. Ne tega, kakšna naj bi bila strategija kupovanja (katera stanovanja in po kakšnih kriterijih, koliko, cena, ipd.), niti ne tega, kdo naj bil predstavljal zasebni del partnerstva. Če bodo to državne banke – drugega, ki bi bil tako »nor«, tako ali tako ne vidim – potem težko govorimo o tem opevanem partnerstvu. Zaenkrat tudi še nismo videli neke resne analize, kaj bo sklad s tem...

Pred časom smo na tem spletnem mestu polemizirali o predlogu sprememb Zakona o zemljiški knjigi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje ( povezava ). Zakon je bil zatem najprej sprejet v Državnem zboru, a je Državni svet izglasoval odložilni veto. Ponovno odločanje v Državnem zboru z zahtevano absolutno večino ni uspelo in vse skupaj je šlo k vragu (baje, da zaradi nepremišljene odsotnosti nekaj koalicijskih poslancev). Najbolj so predlogu nasprotovale občine in Gospodarska zbornica Slovenije ter po mojih izkušnjah tudi širša strokovna javnost. Ker je Ministrstvo za projekt informatizacije zemljiške knjige porabilo približno milijon evrov, v igri pa so tudi sredstva Evropske unije, je jasno, da se s »porazom« niso kar tako sprijaznili. Pripravili so nov predlog in ga vložili v državnozborski postopek (predlog je sicer vložila skupina poslancev s prvo podpisanim mag. Borutom Sajovicem, a kdo stoji v ozadju, je verjetno jasno). Z nekaj iznajdljivosti so jih prehiteli opozicijski p...

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v drugi polovici letošnjega leta izvedla poskusni izračun vrednosti nepremičnin in v času med 20.9. in 15.10.2010 o tem obvestila lastnike nepremičnin. Teden pred tem je vsem gospodinjstvom poslala tudi informativno brošuro , v kateri je projekt predstavljen, podana pa so tudi navodila za spreminjanje podatkov in podajanje pripomb. Podatki o nepremičninah, ki so osnova za poskusni izračun, so vzeti iz registra nepremičnin (REN). Gre za register, v katerem so združeni podatki zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, popisa nepremičnin (izvedeno v letih 2006 – 2007), podatki občin (namenska raba zemljišč) in podatki Ministrstva za kmetijstvo (način in spravilo lesa za gozdna zemljišča). Že na prvi pogled je jasno, da gre za »zmes« različnih baz podatkov, ki zaenkrat med seboj niso najbolj povezljive, zato tudi toliko napak v obvestilih. Podatke o lastništvu je GURS večinoma črpal iz zemljiške knjige, ki na žalost marsikje ne...

Dober mesec nazaj se je na tem spletnem mestu odvijala debata o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji, ki so jih pripravili na Ministrstvu za pravosodje. Za osvežitev spomina oziroma za tiste, ki vas takrat ni bilo zraven, predlagam ogled spodnjih povezav. Minister Zalar zemljiško knjigo podarja notarjem ( http://www.finance.si/blog.php?id=5&post=659 ) Odmev: »Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane!« ( http://www.finance.si/286329 ) Minister Zalar zemljiško knjigo podarja notarjem (nadaljevanje) ( http://www.finance.si/blog.php?id=5&post=662 ) Odmev: »Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane!« (nadaljevanje) ( http://www.finance.si/286404 ) Odmev na odmev: Minister Zalar poenostavlja postopke za državljane! ( http://www.finance.si/blog.php?id=5&post=663 ) Zgodba se je po tem nadaljevala tudi v ostalih medijih (segla celo do TV Dnevnika), seveda z nespremenjenimi stališči. Ministrstvo kljub nasprotovanju dela strokovne javnosti (tisti, ki ...

Ministrstvo za pravosodje se je odzvalo na moje pisanje o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji. Odgovora si lahko preberete tukaj in tukaj . V nadaljevanju sledi nekaj pojasnil za lažje razumevanje. Prvič. Namig, da gre razlog za moje pisanje verjetno iskati v tem, da sem nepremičninski posrednik, ne drži. Res, da imam pridobljeno licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, vendar se naše podjetje s to dejavnostjo zaenkrat ne ukvarja (ni pa rečeno, da se po »sesutju« trga ne bo začelo). Glavno kar trenutno počnemo je upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb ter storitve gradbenega inženiringa. Drugič. Ministrstvo pravi, da je o dodatnem zaslužku notarjev brezpredmetno razpravljati, saj že danes 95% vlog opravijo prav oni. Nadalje pojasnjujejo, da je 40% predlogov, ki jih vložijo »neprofesionalni« državljani sami, nepopolnih. Če 95% prištejmo še kakšna dva, ki jih vlagajo odvetniki in nepremičninske družbe, potem »neprofesionalcem« ostanejo le še trije ods...

Po vzoru blogarskega kolega TadejaK ( povezava ) sem se tokrat odločil za bolj grafično obliko zapisa. Spodnja dva grafa sta nadaljevanje ponedeljkove zgodbe o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji ( povezava ). Povezava do grafa št. 1. Na prvem grafu je prikazana primerjava stroškov vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo po prejšnji (rdeča barva), trenutni (modra barva) in predlagani (rumena barva) ureditvi. V primerjavo je vključen samo strošek sodne takse in pri predlagani ureditvi (ZST-1A) tudi notarski strošek priprave zemljiškoknjižnega predloga, ki ga bo po novem obvezno pripravil notar (lahko sicer tudi odvetnik, a v tem primeru bo vse skupaj še dražje). Vsi ostali stroški (overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, notarski dodatki, ipd.) po mojem mnenju v osnovno primerjavo ne sodijo. Od oktobra 2008, ko je začela veljati veljavna zakonodaja (ZST-1), se nam je, z izjemo nepremičnin vrednih manj kot 40.000 EUR, vse skupaj dodobra podražilo. Predlagana ured...