Odgovor DRSC

V sredini prejšnjega meseca sem prejel pričakovan odgovor Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) na mojo zahtevo po plačilu odškodnine zaradi poškodb v gozdu, ki so nastale zaradi gradnje in vzdrževanja ceste, ter zahtevo po odstranitvi kamenja in skal iz gozda (podrobnosti zahteve so navedene v prejšnji objavi).

Odgovor so v imenu DRSC pripravili v podjetju DDC svetovanje in inženiring d.o.o., ki ga je z namenom izvedbe inženiringa v okviru slovenskega avtocestnega programa v začetku leta 1994 ustanovila Vlada Republike Slovenije. Tovrstno sodelovanje je torej pričakovano in upravičeno.

DRSC v odgovoru navaja, naj jim sporočim lokacijo, kjer se nahajajo debla poškodovanih dreves, da si jih bo ogledal njihov izvedenec lesne stroke, prav tako pa si bo ogledal tudi rastišča poškodovanih dreves. Če se bo izkazalo, da so poškodbe res nastale zaradi vzdrževanje ceste, bo DRSC prevzel poškodovana debla dreves, meni pa povrnil stroške poseka. Opredelitve do zahteve po odstranitvi kamenja in skal v odgovoru ni.

Kaj poreči na navedeno? V prvi vrsti seveda to, da se z odgovorom nikakor ne morem strinjati. Noben dober gospodar posekanega drevja ne pusti ležati nekje na prostem, izpostavljenega vsem mogočim atmosferskim vplivom. Poleg tega je težava že sama lokacija, saj prostor poleg gozda ni primeren zaradi možnosti napada in nadaljnjega razvoja lesnih zajedavcev. Zato sem drevje prodal podjetju, ki se ukvarja z odkupom lesa na panju in ob kamionski cesti. Dobra stvar pri tem je, da sem kakšen mesec kasneje v istem gozdu posekal 25 m3 zdravega drevja in zanj iztržil slabih 20 EUR po prostorninskem metru več. Razlika je torej očitna, osnova za izračun odškodnine pa enostavno določljiva. V mislih imam seveda razliko med povprečno vrednostjo prostorninskega metra zdravih in poškodovanih dreves, pomnoženo s količino poškodovanega drevja ter povečano zaradi nujne odstranitve (preprečena nadaljnja rast ter posledično tudi rast vrednosti). Navedba, da mi bo DRSC povrnil le stroške poseka, je seveda povsem zgrešena, saj le to pomeni, da so izvedli sečnjo v tujem gozdu in na koncu še zaslužili, lastnika same nepremičnine pa pustili povsem ob strani. Določilo 37. člena Stvarnopravnega zakonika, da je lastninska pravica pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, tako stališče v celoti demantira.

V svojem odgovoru DRSC-ju sem zgornje stališče podrobno opisal, podal predlog o višini odškodnine ter ga podprl z odkupnim blokom zdravega in poškodovanega drevja. Sedaj čakam naslednji odgovor. Ker se bliža zima, na Pokljuki pa še toliko bolj, upam, da se uspemo dogovoriti še pred prvim snegom.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kje in kako lahko urejamo podatke o nepremičninah?

Kako zamenjati upravnika stavbe?

Nakup nepremičnine na javni dražbi