Nepremičninski blog Anžeta Urevca

Ministrstvo za pravosodje se je odzvalo na moje pisanje o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji. Odgovora si lahko preberete tukaj in tukaj . V nadaljevanju sledi nekaj pojasnil za lažje razumevanje. Prvič. Namig, da gre razlog za moje pisanje verjetno iskati v tem, da sem nepremičninski posrednik, ne drži. Res, da imam pridobljeno licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, vendar se naše podjetje s to dejavnostjo zaenkrat ne ukvarja (ni pa rečeno, da se po »sesutju« trga ne bo začelo). Glavno kar trenutno počnemo je upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb ter storitve gradbenega inženiringa. Drugič. Ministrstvo pravi, da je o dodatnem zaslužku notarjev brezpredmetno razpravljati, saj že danes 95% vlog opravijo prav oni. Nadalje pojasnjujejo, da je 40% predlogov, ki jih vložijo »neprofesionalni« državljani sami, nepopolnih. Če 95% prištejmo še kakšna dva, ki jih vlagajo odvetniki in nepremičninske družbe, potem »neprofesionalcem« ostanejo le še trije ods...

Po vzoru blogarskega kolega TadejaK ( povezava ) sem se tokrat odločil za bolj grafično obliko zapisa. Spodnja dva grafa sta nadaljevanje ponedeljkove zgodbe o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji ( povezava ). Povezava do grafa št. 1. Na prvem grafu je prikazana primerjava stroškov vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo po prejšnji (rdeča barva), trenutni (modra barva) in predlagani (rumena barva) ureditvi. V primerjavo je vključen samo strošek sodne takse in pri predlagani ureditvi (ZST-1A) tudi notarski strošek priprave zemljiškoknjižnega predloga, ki ga bo po novem obvezno pripravil notar (lahko sicer tudi odvetnik, a v tem primeru bo vse skupaj še dražje). Vsi ostali stroški (overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, notarski dodatki, ipd.) po mojem mnenju v osnovno primerjavo ne sodijo. Od oktobra 2008, ko je začela veljati veljavna zakonodaja (ZST-1), se nam je, z izjemo nepremičnin vrednih manj kot 40.000 EUR, vse skupaj dodobra podražilo. Predlagana ured...

Vlada Republike Slovenije je na svoji 89. redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in ju poslala v Državni zbor (novico si lahko ogledate tukaj ). S spremembo »zemljiške« zakonodaje Vlada želi celotno poslovanje zemljiške knjige spraviti v elektronsko obliko in s tem pospešiti postopke. Ti naj bi po novem v povprečju trajali samo štiri dni. O počasnosti postopkov so vladne može opozorili na portalu www.doingbusiness.org , vsaj tako v zadnji Pravni praksi pojasnjuje nek mladenič z Ministrstva za pravosodje. Na prvi pogled se sicer sliši lepo, ampak hudič se kot ponavadi skriva v podrobnostih. Poglejmo zakaj. Za začetek, dobro strokovno utemeljitev, zakaj predlagane spremembe niso ravno na mestu, so pripravili v Gospodarski zbornici Slovenije (ogledate si jo lahko tukaj ali v predzadnji Pravni praksi), zato se v tem ne bi ponavljali. Po novem bo zemljiškoknjižne predlog...