Minister Zalar zemljiško knjigo podarja notarjem (nadaljevanje)

Po vzoru blogarskega kolega TadejaK (povezava) sem se tokrat odločil za bolj grafično obliko zapisa. Spodnja dva grafa sta nadaljevanje ponedeljkove zgodbe o novostih v zemljiškoknjižni zakonodaji (povezava).

Povezava do grafa št. 1.

Na prvem grafu je prikazana primerjava stroškov vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo po prejšnji (rdeča barva), trenutni (modra barva) in predlagani (rumena barva) ureditvi. V primerjavo je vključen samo strošek sodne takse in pri predlagani ureditvi (ZST-1A) tudi notarski strošek priprave zemljiškoknjižnega predloga, ki ga bo po novem obvezno pripravil notar (lahko sicer tudi odvetnik, a v tem primeru bo vse skupaj še dražje). Vsi ostali stroški (overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, notarski dodatki, ipd.) po mojem mnenju v osnovno primerjavo ne sodijo.

Od oktobra 2008, ko je začela veljati veljavna zakonodaja (ZST-1), se nam je, z izjemo nepremičnin vrednih manj kot 40.000 EUR, vse skupaj dodobra podražilo. Predlagana ureditev je precej zvita, saj se bo v splošnem strošek nekoliko znižal, za nepremičnine vredne od 140.000 pa do 250.000 EUR, katerih je naprimer v Ljubljani kar veliko, pa povečal. Še več zvitosti pa je razvidne iz naslednjega grafa.

Povezava do grafa št. 2.

Drugi graf prikazuje nekoliko bolj podrobno primerjavo stroškov vknjižbe po trenutni (ZST-1) in predlagani ureditvi (ZST-1A). Podobno kot zgoraj je z modro barvo prikazana veljavna, z rumeno pa predlagana ureditev. Z roza barvo je prikazana višina sodne takse po novem, brez notarskih stroškov priprave zemljiškoknjižnega predloga. Lepo je razvidna pocenitev sodnih taks v korist notarskega zaslužka. Vso razliko med rumeno in roza linijo bodo po novem pobrali notarji.

Vlada, kateri očitno vse bolj primanjkuje denarja, po eni strani navadnim smrtnikom napoveduje dvig trošarin za vse mogoče dobrine, po drugi strani pa se odpoveduje delu dohodka z naslova sodnih taks v korist »obubožanih« notarjev. Vsi argumenti v smislu poenostavitve in pohitritve zemljiškoknjižnih postopkov so tu odveč. Tudi tisti o 39.000 nerešenih zadevah. Vsak vsaj malo pismen državljan zna pripraviti osnovni zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice. Ali pa Vlada res misli, da je sledeči stavek: »Predlagatelj zahteva, da sodišče odloči, da se na podlagi naslednjih listin … (našteti listine) pri nepremičnini … (opis nepremičnine) dovoli vknjižba lastninske pravice v korist imetnika ... (osebni podatki imetnika)«, pretežak za večino državljanov in da ga razume le tistih nekaj notarjev in odvetnikov. Za vse tipe obrazcev obstaja pravilnik, dobiti pa jih je možno v vsaki knjigarni. Za bolj zapletene primere si večina tako ali tako poišče strokovno pomoč, tako da tudi tu večjih nevarnosti ne vidim.

Če se Vlada že odpoveduje določenemu dohodku, ali ne bi bilo bolje, da se mu odpove v korist vseh svojih državljanov in ne v korist določeni interesni skupini, ki je že danes dodobra zasuta z dobro plačanimi in od države podeljenimi nalogami?

Kot zanimivost navajam še del članka gospoda Janeza Dernovška, ki je izšel v Pravni praksi št 2009/2 dne 22.1.2009: »Takse za vknjižbo in predznambo lastninske pravice so bile po ZST prvotno višje, a je Ustavno sodišče ugotovilo, da so nesorazmerno visoke glede na potrebno delo sodišča. Zato so bile te takse z novelo ZST znižane na sprejemljivo višino skupno 1.100 točk oz. 90,31 evra. O predlogih za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice samostojno odločajo pravosodni uslužbenci s srednjo ali višjo izobrazbo. Odločitev o vknjižbi je dejansko povsem neodvisna od pogodbene vrednosti nepremičnine, ki je predmet vpisa. Zato menim, da je tudi za zemljiškoknjižni postopek nujno ustrezno spremeniti ZST-1 oziroma začeti postopek pred Ustavnim sodiščem.«

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zakon o zemljiški knjigi postaja stalnica v Državnem zboru

Nespametnost nepremičninskih agentov

Nepremičninska debata v Odmevih