Nepremičninski blog Anžeta Urevca

Na blogerski strani časnika Finance je objavljen zapis prof. dr. Blaža Vogelnika z naslovom »Kam gre slovensko gradbeništvo?« . Glede na avtoriteto prof. Vogelnika mi je sicer kar malo nelagodno oporekati njegovim razmišljanjem, a ker je zapisanih nekaj velikih nesmislov, mi drugega skoraj ne preostane. Profesor v svojih razmišljanjih ugotavlja, da je slovensko gradbeništvo pred totalnim razsulom, da je nekonkurenčno in nazadnjaško, da bo kljub množici dobrih strokovnjakov le te težko povezati in vzpostaviti nazaj velika podjetja ter da smo »obsojeni« na prodor tujih gradbenih podjetij. Do tu se z zapisanim strinjam. Kot rešitev Profesor predlaga, da uvedemo strog inšpekcijski nadzor in kaznovalno politiko za tiste izvajalce, ki ne bodo sledili napredku tehnike oziroma uporabljali naprednih tehnologij. Avtor zadevo primerja s kaznimi za prometne prekrške, s katerimi naj bi država skušala disciplinirati voznike. S to rešitvijo se globoko ne strinjam in upam, da gre glede na trenutno k

Zadnje čase je v medijih zopet zakrožila sicer že stara ideja o nepremičninskem skladu, ki bi ga ustanovila država in bi pokupil neprodana stanovanja ter s tem pomagal rešiti vpletene gradbince, investitorje in banke. Vodilno vlogo pri promociji tega projekta je od finančnega ministra Križaniča prevzela ministrica za gospodarstvo, gospa Darja Radić. Če so bile ideje prejšnjega zastavonoše milo rečeno čudne in nesprejemljive, potem so te nove nesprejemljive še toliko bolj. Država bi sicer v sklad pritegnila tudi zasebni sektor in vzpostavila danes zelo »moderno« javno-zasebno partnerstvo. Kaj več zaenkrat ne vemo. Ne tega, kakšna naj bi bila strategija kupovanja (katera stanovanja in po kakšnih kriterijih, koliko, cena, ipd.), niti ne tega, kdo naj bil predstavljal zasebni del partnerstva. Če bodo to državne banke – drugega, ki bi bil tako »nor«, tako ali tako ne vidim – potem težko govorimo o tem opevanem partnerstvu. Zaenkrat tudi še nismo videli neke resne analize, kaj bo sklad s tem

Pred časom smo na tem spletnem mestu polemizirali o predlogu sprememb Zakona o zemljiški knjigi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje ( povezava ). Zakon je bil zatem najprej sprejet v Državnem zboru, a je Državni svet izglasoval odložilni veto. Ponovno odločanje v Državnem zboru z zahtevano absolutno večino ni uspelo in vse skupaj je šlo k vragu (baje, da zaradi nepremišljene odsotnosti nekaj koalicijskih poslancev). Najbolj so predlogu nasprotovale občine in Gospodarska zbornica Slovenije ter po mojih izkušnjah tudi širša strokovna javnost. Ker je Ministrstvo za projekt informatizacije zemljiške knjige porabilo približno milijon evrov, v igri pa so tudi sredstva Evropske unije, je jasno, da se s »porazom« niso kar tako sprijaznili. Pripravili so nov predlog in ga vložili v državnozborski postopek (predlog je sicer vložila skupina poslancev s prvo podpisanim mag. Borutom Sajovicem, a kdo stoji v ozadju, je verjetno jasno). Z nekaj iznajdljivosti so jih prehiteli opozicijski p