Objave

Prikaz objav, dodanih na december, 2008

Nepremičninska debata v Odmevih

V ponedeljkovih (29.12.2008) Odmevih so govorili tudi o nepremičninah. Oddajo si lahko ogledate na temle linku: http://www.rtvslo.si/play/odmevi/ava2.25434328/ (če vas debata o Izraelu ne zanima, potem začnite pri 19 minuti). Podrobnejši komentar prepuščam vam, izpostavil bi samo nekaj glavnih poudarkov in cvetk, opremljenih z mojim razmišljanjem. Urban Jagodic: »To obdobje je najslabše doslej.« … Gospodu je potrebno izreči pohvalo, saj je eden redkih »nepremičninarjev«, ki je priznal, da situacija ni ravno rožnata. Urban Jagodic: »Ob Vrbskem jezeru v Avstriji so nepremičnine za tretjino cenejše od kranjskogorskih.« … Še kako drži. In če se postavimo v vlogo nekega globalnega investitorja, ali bo raje investiral tja ali v našo Kranjsko Goro? Kdo ima višjo bonitetno oceno: Slovenija ali Avstrija? Ali bolj lokalno: koliko časa mora za nakup nepremičnine v Avstriji delati Avstrijec in koliko za nakup pri nas Slovenec? Daniel Smuk: »Apartmaji v Kranjski Gori so se januarja prodajali p

SURS: Nepremičnine se še vedno dražijo

Slika
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v svoji zadnji analizi gibanja cen rabljenih nepremičnin ugotovil, da so se stanovanja v prvih treh četrtletjih letošnjega leta v primerjavi z lanskim podražila povprečno za 4,1% (v Ljubljani za 0,6%, zunaj Ljubljane pa za 6,1%), medtem ko gibanja cen družinskih hiš zaradi premajhnega števila transakcij sploh ni bilo možno oceniti. SURS v obrazložitvi analize navaja, da so bile v preteklih letih medletne stopnje rasti bistveno večje, saj so se gibale v razponu od 15,6 do 22,6%. Na tako visoko rast v preteklosti naj bi poleg drugih dejavnikov posredno vplivala tudi negotovost glede podaljšanja znižane davčne stopnje za stanovanjsko novogradnjo. Ker je Evropska komisija uporabo znižane davčne stopnje podaljšala do leta 2010, je sledilo mirovanje cen v letošnjem letu. Za konec SURS še navaja, da je bilo v prvih treh četrtletjih letošnjega leta prodanih 33% manj stanovanj kot v primerljivem obdobju v predhodnih štirih letih. Za tiskano izdajo

Nevarne hipoteke slovenskih bank

Finančna kriza, ki smo ji trenutno priča, se je začela v Združenih državah Amerike, z razkritjem naložb v slabo zavarovana hipotekarna posojila. Ker je bilo o tem že precej napisanega, ne bom še sam moril s kakšno dodatno razlago. Bi pa v nadaljevanju rad opozoril na nevarnost, ki preti tudi na naše banke. Res, da ni tako velika, kot tista čez lužo, a tako imuni na vse skupaj, kot nam skuša predstaviti večina akterjev na našem bančnem trgu, le nismo. Da bo stvar razumljiva, se moramo podati nekoliko nazaj. Na začetku našega hipotekarnega bančništva je nekako veljalo, da naj v osnovi višina posojila ne presega 60% vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker pa so ljudje iznajdljivi in inovativni, tudi če ne vedno v lastno korist, se je marsikdo odpravil čez mejo, po posojilo v sosednjo Avstrijo. Sploh radi so to počeli prebivalci obmejnih krajev (zgornja Štajerska, Prekmurje, Gornjesavska dolina). Zaradi drugačnega načina izračunavanja obresti pri sosedih je bil posledično marsikdo razočar

Novoletno srečanje "nepremičninarjev" - večjih padcev ni pričakovati

V torek sem se udeležil novoletnega srečanja »nepremičninarjev«, ki ga je pripravila Zbornica za poslovanje z nepremičninami. Vse skupaj se je odvijalo po principu najprej nekaj krajših predavanj z okroglo mizo, za konec pa neformalno druženje s kozarčkom rujnega in krožnikom dobrot v rokah. O tem drugem ne bi preveč, imam pa nekaj komentarjev na samo dogajanje na okrogli mizi. Za debatno mizo so sedeli prof. dr. Ivo Lavrač z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Tomaž Banovec, upokojeni statistik, geodet in še marsikaj, Barbara Por Horvat, za katero ne vem povsem točno, kaj počne, dr. Aleš Bulc, ki ga poznate iz mojih prejšnjih zapisov, in moderator iz Zbornice, katerega imena se na žalost ne spomnim in naj mi na tem mestu prosim oprosti. Ker sem na srečanje prišel kakšnih dvajset minut prepozno, sam zamudil uvodni nastop prof. Lavrača, a očitno še vedno dovolj zgodaj, da sem ujel najpomembnejše. Gospod je namreč zaključil s tem, da večjih padcev cen nepremičnin v Sloveniji ni pričakovati

Nepremičnine na dobrih lokacijah se bodo vedno prodajale

Zgornji stavek v zadnjem času slišimo kar pogosto, sploh radi ga izrekajo razni kvazi nepremičninski strokovnjaki in agentje. Pri tem seveda ne pozabijo dodati, da se bodo vedno prodajale tudi za dobro ceno. Za konec pristavijo še opis, kaj dobra lokacija sploh je, tako da ima 95% Slovencev občutek, da njihova nepremičnina leži na eni izmed teh lokacij in se jim za dobro prodajno ceno ni bati. Tokrat se vprašajmo, kaj dobra lokacija sploh je? Ne opredeljuje je noben zakon, ne teorija. Je dobra lokacija Ljubljana? Morebiti bolje Celovški dvori ali Zelena jama? Kaj je z Bledom, Portorožem in Kranjsko Goro? Situacija ni tako preprosta, kot se morebiti zdi na prvi pogled. Če bi namreč zgornje veljalo, potem bi bil vsak nakup nepremičnine na Bledu dobra naložba. Pa je res? Kot prvo bi veljalo stvar nekoliko razbiti, in sicer na makro in mikro lokacijo. Sigurno je Bled z makro vidika dobra lokacija, a za kaj več se je potrebno spustiti bolj na »mikro nivo«. Edinstvena vila ob jezeru, po v