Objave

Kje in kako lahko urejamo podatke o nepremičninah?

-
Proti koncu lanskega leta ste verjetno v marsikaterem mediju zasledili, da je bil 22. november 2018 rok, do katerega so lahko lastniki nepremičnin uredili svoje podatke v registru nepremičnin (REN) po poenostavljenem načinu. Ker se je marsikdo verjetno spraševal, kaj to pomeni, bomo danes predstavili osnovne nepremičninske evidence in način spreminjanja podatkov v njih. Nepremičninske evidence v osnovi razdelimo na dva dela, v prvega so vključeni podatki o nepremičninah, v drugega pa pravice na njih. Med prve uvrščamo zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin, za katere skrbi Geodetska uprava Republike Slovenije, v druge pa zemljiško knjigo, za katero skrbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Vse evidence so med seboj povezane in med njimi poteka avtomatska izmenjava podatkov, kar naprimer pomeni, da se sprememba lastništva v zemljiški knjigi avtomatsko prenese tudi v ostale evidence. Geodetska uprava torej skrbi za zemljiški kataster, kataster stavb in reg
Objavite komentar
Preberite več

Nakup nepremičnine na javni dražbi

-
Nepremičninski trg je v letošnjem letu spet zaživel. Stanovanja in hiše so se vrnili med zaželene nakupe, pa naj bo to za lastno bivanje ali za oddajanje v najem. Vedno bolj priljubljeno postaja tudi kratkotrajno oddajanje stanovanj turistom, kar je posledica bliskovitega razvoja aplikacije Airbnb. Največja evforija v povezavi z nepremičninskim trgom pa je trenutno na javnih dražbah. Če so bile v preteklosti domena nekaj posameznikov, ki so se s tem ukvarjali bolj ali manj profesionalno, je to zdaj preraslo skorajda v nacionalni šport. Udeležba na nekaj dražbah je celo presegla zmogljivost dvoran, v katerih se je vse skupaj dogajalo. Marsikdo se je pri tem verjetno vprašal, zakaj tak naval na dražbe, od kod ljudem denar za tovrstne nakupe in kako se zadeve sploh lotiti.  Preden se lotimo iskanja odgovorov, si poglejmo, kaj nepremičninska dražba sploh pomeni. Ob tem povejmo, da je pod dražbo mišljeno tudi javno zbiranje ponudb, razliko med obema postopkoma pa bomo pojasnili v nada
Objavite komentar
Preberite več

O nepremičninskem trgu iz prve roke

-
Če je bilo v preteklih letih veliko bolj ali manj pesimističnega pisanja o nepremičninskem trgu, češ da cene poznajo samo eno smer – navzdol, prodaja pa praktično stoji, se je položaj v zadnjem času povsem obrnil. Nepremičnine so spet postale dobra naložba, potencial imajo tako v rasti cen kot tudi v donosu iz oddajanja, svoj dom pa si želi vedno več Slovencev. Če so si kritično presojo zaslužili pretekli pesimistični članki, si jo potemtakem tudi današnji, precej bolj pozitivno naravnani. Na mestu je torej vprašanje, ali je na nepremičninskem trgu res vse drugače. Prva ugotovitev, da je vse skupaj bolj živahno, da je veliko več dogajanja in da je mišljenje večine udeležencev pozitivno, vsekakor drži. Lahko bi rekli, da se situacija bliža neki normalni, kot jo poznamo v tržnih ekonomijah z daljšo tradicijo. Tako kot mrtvilo v preteklih letih namreč tudi brezglavo kupovanje v letih pred tem težko označimo za stanje normalnega trga. V zadnjem obdobju se kaže tista prava segmentirano
Objavite komentar
Preberite več

Kaj še lahko postorimo pred uvedbo davka na nepremičnine?

-
V zadnjih tednih v Sloveniji ne mine dan, ko ne bi govorili o davku na nepremičnine. Njegovo uvedbo je sicer napovedovala večina dosedanjih vlad, a kot vse kaže, ga bo aktualni oblasti končno le uspelo uvesti. Še toliko bolj ob dejstvu, da je to tudi ena izmed zahtev Evropske unije. Novi davek, ki bo prizadel večino Slovencev, bo po napovedih uveden z začetkom prihodnjega leta. Glede na to, da predlog zakona še ni dokončno sprejet, je o njegovi vsebini vseeno še prezgodaj govoriti, zato bomo to raje pustili za enega izmed prihodnjih člankov. Tokrat raje preglejmo, kaj lahko lastniki nepremičnin storijo pred uvedbo davka, da bodo slednjega plačali čim manj. Osnova za obdavčitev bodo podatki registra nepremičnin (REN) Podatki, ki bodo osnova za obdavčitev, so vpisani v registru nepremičnin (REN). V njem so združeni podatki iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige, podatki občin o namenski rabi zemljišč, podatki ministrstev o dejanski rabi zemljišč in podatk
Objavite komentar
Preberite več

Kako zamenjati upravnika stavbe?

-
Upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb je dokaj zapleten in izrazito multidisciplinaren posel, ki zahteva sodelovanje več strok, kot so gradbeništvo, strojništvo, ekonomija in pravo. V zadnjih letih se s stalnimi spremembami zakonodaje količina zahtevnega dela dodatno povečuje (delitev stroškov za ogrevanje po dejanski porabi, energetska učinkovitost, oddajanje skupnih prostorov v najem, ipd.), zato marsikateri upravnik več ne zmore opraviti vsega. Med njimi prednjačijo manjši upravniki, ki nimajo zadosti strokovnega kadra, v veliki večini pa tudi slabo informacijsko podporo. Posledica je nezadovoljstvo etažnih lastnikov in želja po menjavi. Kako pa upravnika tudi dejansko zamenjati? Vse je urejeno v Stanovanjskem zakonu Kot prvo je potrebno navesti, da po določili Stanovanjskega zakona vsaka večstanovanjska stavba, ki ima več kot osem posameznih delov in več kot dva etažna lastnika, potrebuje upravnika. S tako stavbo sicer lahko upravljajo tudi etažni lastniki sami,
Objavite komentar
Preberite več

Odmev: Kam gre slovensko gradbeništvo?

-
Na blogerski strani časnika Finance je objavljen zapis prof. dr. Blaža Vogelnika z naslovom »Kam gre slovensko gradbeništvo?« . Glede na avtoriteto prof. Vogelnika mi je sicer kar malo nelagodno oporekati njegovim razmišljanjem, a ker je zapisanih nekaj velikih nesmislov, mi drugega skoraj ne preostane. Profesor v svojih razmišljanjih ugotavlja, da je slovensko gradbeništvo pred totalnim razsulom, da je nekonkurenčno in nazadnjaško, da bo kljub množici dobrih strokovnjakov le te težko povezati in vzpostaviti nazaj velika podjetja ter da smo »obsojeni« na prodor tujih gradbenih podjetij. Do tu se z zapisanim strinjam. Kot rešitev Profesor predlaga, da uvedemo strog inšpekcijski nadzor in kaznovalno politiko za tiste izvajalce, ki ne bodo sledili napredku tehnike oziroma uporabljali naprednih tehnologij. Avtor zadevo primerja s kaznimi za prometne prekrške, s katerimi naj bi država skušala disciplinirati voznike. S to rešitvijo se globoko ne strinjam in upam, da gre glede na trenutno k
Objavite komentar
Preberite več

Nepremičninski sklad = potuha slabim poslovnim odločitvam

-
Zadnje čase je v medijih zopet zakrožila sicer že stara ideja o nepremičninskem skladu, ki bi ga ustanovila država in bi pokupil neprodana stanovanja ter s tem pomagal rešiti vpletene gradbince, investitorje in banke. Vodilno vlogo pri promociji tega projekta je od finančnega ministra Križaniča prevzela ministrica za gospodarstvo, gospa Darja Radić. Če so bile ideje prejšnjega zastavonoše milo rečeno čudne in nesprejemljive, potem so te nove nesprejemljive še toliko bolj. Država bi sicer v sklad pritegnila tudi zasebni sektor in vzpostavila danes zelo »moderno« javno-zasebno partnerstvo. Kaj več zaenkrat ne vemo. Ne tega, kakšna naj bi bila strategija kupovanja (katera stanovanja in po kakšnih kriterijih, koliko, cena, ipd.), niti ne tega, kdo naj bil predstavljal zasebni del partnerstva. Če bodo to državne banke – drugega, ki bi bil tako »nor«, tako ali tako ne vidim – potem težko govorimo o tem opevanem partnerstvu. Zaenkrat tudi še nismo videli neke resne analize, kaj bo sklad s tem
Objavite komentar
Preberite več